Перевод: с английского на все языки

со всех языков на английский

Со всех языков на:
Английский
С английского на:
Все языки
Словенский
Хорватский

to je njegova stvar

Толкование Перевод

1 look-out

[lúkáut]
noun

straža, stražnik, patrulja; opazovalnica; razgled ( over); budnost, čuječnost; figuratively upanje, pričakovanje; colloquially stvar, zadeva

a bad look-out for s.o. — slabo kaže za koga

to be on the look-out for — ali to keep a good look-out for — biti čuječ, biti buden

that's his own look-out — to je njegova stvar

English-Slovenian dictionary > look-out
2 point

[point] 1. noun
1) (the sharp end of anything: the point of a pin; a sword point; at gunpoint (= threatened by a gun).) konica

2) (a piece of land that projects into the sea etc: The ship came round Lizard Point.) rtič

3) (a small round dot or mark (.): a decimal point; five point three six (= 5.36); In punctuation, a point is another name for a full stop.) pika

4) (an exact place or spot: When we reached this point of the journey we stopped to rest.) točka

5) (an exact moment: Her husband walked in at that point.) trenutek

6) (a place on a scale especially of temperature: the boiling-point of water.) točka

7) (a division on a compass eg north, south-west etc.) stran neba

8) (a mark in scoring a competition, game, test etc: He has won by five points to two.) točka

9) (a particular matter for consideration or action: The first point we must decide is, where to meet; That's a good point; You've missed the point; That's the whole point; We're wandering away from the point.) točka; bistvo

10) ((a) purpose or advantage: There's no point (in) asking me - I don't know.) smisel

11) (a personal characteristic or quality: We all have our good points and our bad ones.) (močna/šibka) točka

12) (an electrical socket in a wall etc into which a plug can be put: Is there only one electrical point in this room?) vtičnica
2. verb
1) (to aim in a particular direction: He pointed the gun at her.) nameriti

2) (to call attention to something especially by stretching the index finger in its direction: He pointed (his finger) at the door; He pointed to a sign.) kazati s prstom

3) (to fill worn places in (a stone or brick wall etc) with mortar.) zamazati razpoke

•

- pointed
- pointer
- pointless
- pointlessly
- points
- be on the point of
- come to the point
- make a point of
- make one's point
- point out
- point one's toes
* * *
I [pɔint]
noun

konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)

archaic bodalo, meč; technical koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla; hunting cilj, postojanka (psov); plural udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen); grammar pika (tudi full ŋ); printing enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi; mathematics točka ( point of intersection sečišče), decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.; physics stopinja (temperature na lestvici), stopnja; geography rtič; geography stran neba ( cardinal ŋs glavne strani neba); točka, kraj, mesto, cilj, namen ( point of destination namembni kraj; economy point of entry — vstopno pristanišče); trenutek, moment (odločilni, kritični; at the point of death umirajoč); točka dnevnega reda ( to differ on several ŋs ne strinjati se v več točkah); poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel ( there is no point in doing it nima smisla to narediti); poudarek ( to give point to one's words dati poudarek svojim besedam); (karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak ŋ njegova močna, šibka točka; it has its ŋs ima svoje dobre strani)

economy točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga; sport točka ( to lose on ŋs izgubiti po točkah, ŋs win zmaga po točkah); šivana čipka; music znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek; military predstraža, izvidnica; British English kretnica; economy to be on points — biti racioniran (blago)

to be off points — biti v svobodni prodaji

economy to put on points — racionirati

at all points — temeljito, popolnoma, v vseh ozirih

at the point of — na robu, blizu

at the point of the pistol — z namerjeno pištolo

at the point of the sword — z grožnjo, nasilno

at this point — v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)

to be on the point of — pravkar nameravati

beside ( —ali off, away from) the point — neprimeren, ne na mestu

to bursting point — (sit) da bi počil

boiling-point — vrelišče

freezing-point — ledišče

melting-point — tališče

to bring to a point — dovršiti, končati

a case in point — ustrezen primer

to carry ( —ali gain) one's point — doseči svoj smoter

to come ( —ali get) to the point — priti k stvari, priti do odločilnega trenutka

to give point to s.th. — poudariti kaj

sport to give points to s.o. — dati komu prednost v igri, figuratively biti močnejši

figuratively nine points — skoraj vse, 90 procentov

possession is nine points of the law — če kaj imaš, imaš vedno prav

to dine on potatoes and points — jesti samo krompir

in point — ustrezen, umesten

in point of — glede na

in point of fact — pravzaprav, resnično

point at issue — sporna točka

a point of interest — zanimiva podrobnost

the point of the jaw — brada

a knotty point — zamotana stvar

to keep to the point — ostati pri stvari

to lack point — ne biti prepričljiv

to make a point of — vztrajati na čem, poudarjati

sport to make ( —ali score) a point — doseči točko; dokazati resničnost trditve

to make s.th. a point of honour — smatrati kaj za častno zadevo

a moot point — dvomljiv dokaz

American point of origin — kraj porekla

not to put too fine a point on it — brez ovinkov povedati, ne prikrivati

to press a point — vztrajati pri čem, pritiskati na kaj

point of no return aeronautics nevarna cona, figuratively od kjer ni vrnitve

to see the point — razumeti poanto

to stand upon points — paziti na vsako malenkost, biti prenatančen

to stick to the point — ostati pri stvari

to stretch ( —ali strain) a point — narediti izjemo, pogledati skozi prste

one's sore point — boleča točka

there is no point in it — nima smisla

to the point — stvarno

up to a point — do neke mere

turning-point — preokret

point of view — stališče, mnenje

that is the point — to je vprašanje, to je poglavitna stvar

parliament point of order — dnevni red
II [pɔint]
1.

transitive verb

ostriti, šiliti (svinčnik itd.); figuratively poudariti, poudarjati (svoje besede); meriti, nameriti (at na); mathematics označiti decimalno mesto s piko, vejico; označiti z ločili, točkami; prekopati zemljo; upozoriti;

2.

intransitive verb

kazati s prstom (at, to); upozoriti na divjačino (lovski pes); ležati, biti obrnjen, gledati (to na; hiša); medicine zoreti (gnoj)

to point one's finger at s.o. — s prstom koga pokazati

to point (up)on — (oči, misli) upreti v, na

to point to — (pozornost) usmeriti k

to point out — pokazati, opozoriti na kaj

to point up technical zamazati razpoke, luknje v zidu; pokazati (s prstom, glavo); American podčrtati, poudariti

English-Slovenian dictionary > point
3 match

[mæ ] I noun
(a short piece of wood or other material tipped with a substance that catches fire when rubbed against a rough or specially-prepared surface: He struck a match.) vžigalica

- matchbox
II 1. noun
1) (a contest or game: a football/rugby/chess match.) tekma

2) (a thing that is similar to or the same as another in some way(s) eg in colour or pattern: These trousers are not an exact match for my jacket.) ki se ujema z

3) (a person who is able to equal another: She has finally met her match at arguing.) enak

4) (a marriage or an act of marrying: She hoped to arrange a match for her daughter.) partija
2. verb
1) (to be equal or similar to something or someone in some way eg in colour or pattern: That dress matches her red hair.) ujemati se

2) (to set (two things, people etc) to compete: He matched his skill against the champion's.) zoperstaviti

•

- matched
- matchless
- matchmaker
* * *
I [mæč]
noun

vžigalica; lunta, vžigalna vrvca

safety match — varnostna vžigalica
II [mæč]
noun

enak ali enakovreden človek (stvar); economy ista kvaliteta; ženitev, možitev, zakon, (dobra) partija; sport igra, tekma

to be (more than) a match for s.o. — biti komu kos

to be a bad (good) match — slabo (dobro) se ujemati

his match — njemu enakovreden, njegova žena

to make a match of it — poročiti se

a love match — zakon iz ljubezni

to meet ( —ali find) one's match — najti sebi enakovrednega
III [mæč]
1.

transitive verb

(primerno) omožiti, oženiti, poročiti (to, with s, z); pariti (živali); primerjati ( with s, z); izigrati koga ( against proti); prilagoditi (to, with s, z); ustrezati, ujemati se (barve); najti, nabaviti kaj ustreznega; American kockati, metati kovance vzrak;

2.

intransitive verb archaic

poročiti se; biti enak, biti kos, ujemati se ( with), biti primeren (to čemu)

to be well (ill) matched — dobro (slabo) se ujemati

can you match this silk for me? — mi lahko najdete kaj ustreznega k tej svili?

to be matched — biti komu enakovreden; biti komu (čemu) enak, (kos), izenačiti se

not to be matched — biti nedosegljiv, ne moči se primerjati

economy matched order — naročilo za prodajo ali nakup istega števila akcij ali blaga po isti ceni (borza)

English-Slovenian dictionary > match
4 up

(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se

* * *
I [ʌp]
noun

vzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mesto

ups and downs of a country — valovitost tal

the ups and downs of life — sreča in nesreča v življenju

my ups and downs — imel sem dobre in slabe čase (srečo in nesrečo) v življenju

the up and up — stalni napredek

on the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhiben
II [ʌp]
adjective

ki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)

the up coach — kočija, ki vozi navkreber

up line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu

up platform — peron za vlake v mesto

up stroke — tanka črta pri (pisanih) črkah

the up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v London

1 d up — povišana (cena) za 1 peni

up and doing before day colloquially že pred dnevom na nogah

already up and about colloquially že (zopet) na nogah

to be up late — dolgo čuti, bedeti

to be high up in school — biti med najboljšimi v šoli

he is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovan

to be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)ti

to be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogo

to be up against opposition — naleteti na odpor

to be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradi

to be one up sport biti za točko boljši

up for — pripravljen za

to be up for election — biti na volilni listi

to be up — biti na čelu

to be up in years — biti že v letih

to be up for examination — opravljati (delati) izpit

to be up for sale — biti naprodaj

to be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati se

the fire is up — ogenj plamti, plapola

the game is 10 points up — igra se do 10 točk

the game is up — igre je konec (tudi figuratively)

he is still up with his competitors — še vedno je dorasel svojim tekmecem

how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?

the hunt is up — lov je odprt

it's all up ( —ali slang U.P.) with him — z njim je konec

his temper is up — razburjen je

the storm is up nautical vihar besni

Parliament is up — parlament je končal zasedanje

time is up — čas je potekel

there's much money up on this game — pri tej igri gre za velike vsote

what's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?

prices are up — cene se dvigajo

school is up — pouk se je končal

I was up at six — bil sem pokonci ob šestih
III [ʌp]
adverb

1.

gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figuratively od temeljev

up till now — doslej

from my youth up — od moje mladosti naprej

up with the Democrates! — živeli demokrati!

hands up! — roke kvišku!

you can sail up as far as Sisak — lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor

he looked for it up and down — po vseh kotih in oglih je iskal to

this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;

2.

bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjo

up and up — više in više, vedno više

come up! — pridi bliže!

speak up! — govori(te) glasneje!

he came up and asked me the way — približal se mi je in me vprašal

to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)

I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;

3.

v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up — (od)rasti

hurry up! — pohiti!, brž!

the nation is up in arms — narod se je uprl z orožjem

my blood was up — kri mi je zavrela

the cider is up very much — jabolčnik se zelo peni

shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;

4.

popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up — zgoreti

to eat up all the cherries — pojesti vse češnje

to drink up — izpiti, popiti

to follow up a success — do kraja izkoristiti uspeh

to bind up — skupaj povezati

to lock up the house — zakleniti vsa hišna vrata

to tear up a piece of paper — raztrgati kos papirja na koščke

the street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;

5.

zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air — visoko v zraku

I live two storeys up — stanujem v 2. nadstropju

to be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati

the Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedo

to stand up — stati pokonci

to sit up — sedeti v postelji;

6.

v mestu, na univerzi, v šoli

up in London — v Londonu

up to town — v London

up for a week — teden dni v mestu (v Londonu)

the undergraduates come up next week — študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden

to stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;

7.

up to —; a) (vse) do; proti, prek

up to now — doslej

I had mud up to the knees — blato mi je segalo do kolen

he was all right up to yesterday — bil je čisto zdrav do včeraj

to be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)

I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, prima

up to par figuratively "na višini"

not up to expectations — neustrezno pričakovanjem

not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spozna

up to sample — po (ustrezno) vzorcu

his book is not up to much — njegova knjiga ni kaj prida vredna

to live up to one's income — živeti ustrezno svojim dohodkom

your work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš

to be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj

what are you up to? — kaj nameravaš?

it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev

to be up to a thing or two figuratively biti prebrisan

to feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj

to get up to s.o. — držati korak s kom

to be up to the mark figuratively biti na višini

to be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)

I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkariš

what has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?

you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!

I am not up to travelling — nisem sposoben za potovanje

it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;

8.

pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);

9.

up with, against — etc

up with — na isti višini z, v isti oddaljenosti z

to come up with s.o. — dohiteti koga

to keep up with — držati korak s

up with you! — vstani!, pridi gor!

up against — proti

up into — gori v, gor

up on — više (od, kot)

up till — vse do;
IV [ʌp]
preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjosti

up the hill — navkreber, po hribu navzgor

up hill and down dale — čez hribe in doline

up the river — po reki navzgor

up the street — po ulici (cesti) navzgor

I saw a monkey up a tree — videl sem opico na drevesu

up a tree figuratively v stiski, v škripcih

to climb up a precipice — plezati po prepadu navzgor

he has gone up country — šel je na deželo (na kmete)
V [ʌp]
intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)

to up and ask — nenadoma vprašati

up and at him! — nanj!, za njim!

he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)
VI [ʌp]
interjection

up! — kvišku! pokonci!

up (with you)! — vstani(te)!; vstati!

English-Slovenian dictionary > up
5 devilry

s đavolstvo, đavolija, vraštvo, crna magija; đavolja stvar, đavo i njegova djela; opačina, zlobna šala, obijest; vratolomija

* * *

Ä‘avolstvo

English-Croatian dictionary > devilry

См. также в других словарях:

stvar — stvȃr ž <I i/stvȃrju, G mn stvárī> DEFINICIJA 1. a. svaka konkretna ili apstraktna činjenica zamišljena kao jedinka b. (čega) kao stalna veza u zn. da je nešto ono što kaže riječ uz koju stoji [to je stvar navike] 2. materijalni predmet,… … Hrvatski jezični portal
stvár — í ž (ȃ) 1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota: ednina zaznamuje eno stvar 2. kar je samó snovno in se pojmuje kot enota: ljudje, stvari in pojavi / ekspr. v taborišču je človek postal stvar // kar je táko in ni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stvȃr — ž 〈I i/stvȃrju, G mn stvárī〉 1. {{001f}}a. {{001f}}svaka konkretna ili apstraktna činjenica zamišljena kao jedinka b. {{001f}}(čega) kao stalna veza u zn. da je nešto ono što kaže riječ uz koju stoji [to je ∼ navike] 2. {{001f}}materijalni… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pót — 1 a m, mn. póti m in póta s, rod. mn. pótov; dv. póta m in póti s (ọ; pọ̑ta) 1. star. pot ž: a) popravljati pote; obležati ob potu; stopati po potu; s potom so bili zadovoljni; stranski pot; s peskom posut pot / javni poti; planinski poti /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
státi — 1 stánem nedov. (á ȃ) s prislovnim določilom 1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno: obleka stane dva tisoč dinarjev; koliko stane ta knjiga; malo, veliko stati 2. izraža, da se za kaj porabi, plača določena vsota denarja: počitnice na morju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jásen — sna o prid., jásnejši in jasnéjši (á) 1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja // knjiž. čist,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svój — svôja e zaim. (ọ ó) 1. izraža svojino osebka: to si lahko kupiš za svoj denar; imel je svojo mehanično delavnico; posodil ti bom svojo knjigo / pokazala je svoje roke / obleci svoj novi plašč / obdelovati svojo lastno zemljo 2. izraža splošno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на все языки

to je njegova stvar

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на все языки

to je njegova stvar

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: